3.Mraz
Najameva skuter se 1x - tokrat za 5 dni ;) ROAD TRIP it IS! ;) odlociva se, da bova malce prevozila Taiwan, ker ni veliko prometa na jugu (ja, valjda!;) Valjda sva se najprej skor zadusila da sva prsla vn iz Khaosiunga od vsega smoga in vsega na cesti. Ustaviva se v neznani vasici na caju (tuki je caj BIG - predvsem Oolong tea, ki je poleg laptopov verjetno export nr.1 na Taiwanu ;). Prvi dan; preckat Taiwan od zahoda proti vzhodu cez southern highway... seveda...like I said... WE HAD NO IDEA! ;)
"So many high points on this last leg.
I can't wait to recount them
it seems like nothing's happened
until I've shared them with you."
Pot se je vila med vasicami ter pokrajina se je pricela spreminjati, postajalo je bolj zeleno, dalo se je dihat, promet je zamrl. Seveda sva planirala, da pot ni daljsa od 100 km, kar bi naj prevozila v ene 5 urah z veliko postanki. Postajalo je hladnjeje in pricela sva se vzpenjati proti vrhu necesa v oblakih. Potem vidiva tablo, da je do Haid whatever samo se 68 km. Super! ;) Seveda je na obeh (no, treh ce smo natancni) zemljevidih jasno vidno, da se pot vzpne na 1500m in potem spusti na drugo stran v dolino. Na ene 1200 m postane mraz tko da si je treba oblect vse kar imam; tanek flis in billabong top + kapo, seveda ne premorem dolgih hlac. Megla se popolnoma spusti in cesta se se vedno vzpenja proti vrhu - na zalost ne vidiva razgleda, ker je tok megleno. No, sam zgleda lustno in povsod je polno vode. Megla je tista zoprna v kateri malce prsi, sam NI PANIKE.
Ustaviva se na enem postajaliscu, kjer srecava enga modela s tecnim psom, ki rece; Oh, you now 1800m. You go on. Top 2800m. ... WHAT!? HOW? WHY? nene, ni mozno, do Haidwhatever je samo se ene par km... JEP, izkaze se, da je Haidwhatever VRH!!! - ki ima - kako nakljucno! - ENAKO - IDENTICNO IME kakor kraj na drugi strani. Torej sva bila ob 6pm sred nicesar in pod vrhom!? In midva v KRATKIH HLACAH! 2800m! NOOOOOOOOOOOOO! Seveda vrh ni oznacen na zemljevidih, ki jih premoreva in no, ne preostane nama nic drugega kot da se odpeljeva naprej.
In pol zacne ... dezevat ... tuneli se vrstijo in vse skupi SPET zgleda kakor horror movie, ... megla, rahel dez, temni tuneli vrezani v zivo skalo in 2 idiota na rdecem skuterju ki pocasi pokasljuje proti vrhu. Na ene 2600m je zacelo FUL DEZEVAT in pihat in BLO je LEDENO (se posebi ce si moker na skuterju in v kratkih hlacah ANE!;) Seveda najverjetneje sploh ni treba posebej poudarit, da nisva srecala nobenega avtomobila ze zadnje 3 ure ;)
(zdej se zdi vse skupi vec kot smesno, sam takrat PAC NI BLO!!!:)
Vrh je TUNEL:) in ker ne vidiva nc in ker LIJE KOT IZ SKAFA se pricneva spuscati. Po ene uri in pol sva na 1800m, pricenja postajat topleje, se vedno je pasje mraz. Nc na zemljevidih ti ne da vedet, kok visoko bos sel, mislim hudica in zakaj imajo kraji enaka imena - to je kokr da poskusava preckat Alpe s sloni - zakaj madona poznamo trikotnicke na zemljevidih - ker zgledajo kul? I guess NOT! Najbolj smesno je blo to, ker se nisva imela nad nicemer za pritozevat, saj je bila najina GOLA NEUMNOST kriva, da sva pristala, kjer sva ;) Vmes sva se peljala skoz en prakticno poplavljen tunel v megli in medli luci ... brrrr... in se NIKOL ME NI TOK ZEBLO!!!
Od celega opevanega scenic view sva videla le meglo in DEZ! Ura je bila vec kot 21h ko zagledava prvo naselbino in samo trma naju pelje naprej se 45km do Taitunga na drugi strani. Mesto naju nagradi z najboljsimi dumplings mojega zivljenja ter hotelom brez smradu po izganjalcu moljev ;) Kako uspesen zakljucek dneva! ;) And I am SO glad I'm alive!
More thumbnails ...
14 votes 
