Trije mozje v colnu, da o psu sploh ne govorimo
Trip Start
Dec 12, 2005
1
36
152
Trip End
Ongoing
Madang,
Papua New Guinea
Monday, March 20, 2006
Ce zacnem pri 15.3.2006 bo to pomenilo - odpravila sem se iz alotaa z ladjo - ja, zelo avanturisticno, se posebej, ker je bila hitra normalna ladja pokvarjena ter sem bila prisiljena vzet manjso (no, vzet mogoc ni dobra beseda, sam vseeno). No, torej moja pot z ladjo je trajala 4 dni in tri noci in je bila - RAZBURLJIVA J
Prvi dan sta me Nick in DinDon J (beri:Don) odpremila na ladjo (seveda sem bila EDINA bela oseba), ladja sama pa se je izkazala za malce vecji colnicek s pokritim delom in entertainment sistemom (vec o tem pozneje). Izpluli smo le eno uro po predvidenem odhodu (divje tocno!) in jep - pot se je pricela. Najprej smo morali okoli East Capea, kar je trajalo ene 4 ure, aja, ker je bil colnicek THE SLOW ONE, smo se ustavili v skoraj vsaki vasi na poti - zelo dolgotrajen postopek, vendar vreden cakanja - se posebej ker te cela vas gleda kot sedmo cudo sveta, ker si edini belec (oz
otroci v Koraku
. V mojem primeru celo belka!) J Obpluli smo ene par prav norih hribov, vidla slap iz ladje (slikce sledijo kasneje, ker moja povezava ne omogoca prenosa nicesar vecjega od 500kb J)., bujno zelenje, palme - pokrajina se spreminja iz ure v uro. Torej na ladjici dobis sedez ( ce imas sreco), na katerem sedis, spis in jes, WC je strasna avantura, savna in smrdeci sok v majhnem zakotnem koticku ... brrr ... Celo noc smo "gledali" - bolj poslusali fime - JACKIE CHAN (aha, 30 let nazaj), vsi filmi, ki smo jih gledali so bili strogo nasilni in pretepaski oz. So se brutalno pobijali (tok o nasilju v tej drzaviJ.)No, drugo jutro sem se zlomljena zbudila in mi je bilo slabo ze na vse zgodaj - ker smo imeli precej visoke valove in se je vse ful guncalo (zdej ze tok casa nisem spregovorila slovensko, da mi je FUL zal, ce je kaj blazno cudno napisano!). No, nadalje smo se veselo ustavljali CEL dan v majhnjih vasicah, nekatere celo niso imele pomola, kar je pomenilo, da so se mogli pripeljat do ladje z dinghiji (colnicki na rocni pogon - vesla). Jaz sem bila atrakcija v vsaki vasi in vsi otroci so me gledali J. Delfini so veselo skalali in plavali ob ladji (ogromno njih), vreme sicer ni bilo najlepse in mravlje so mi prodrle v mali ruzak in napadle moj kruh (aja, nujno je omenit, da na ladji ni NOBENE hrane, kar pomeni, da mores met s sabo hrano in vodo za 4 dni!, kar pa ni macji kaselj, se posebej za nekoga, ki dobro ve, kako neverjetno "zalozene" so trgovine v PNG - zivela sem od paketkov krekerjev - z okusom kokosi, pardon piscanca oz
plesi
. Govedine -ja, tud men je blo smesno, dokler mi jih ni blo treba jest!). Moji sotrpini na ladji so iz vseh delov PNGja, nekateri so celo govorili anglesko (ker vecina jih govori sicer ene 4 jezike, sam med njimi je Tok Pisin ali Pidgin po domace uradni jezik, ki ga vsi govorijo, razumejo), kkrkol, ljudje imajo zanimive poklice npr. Shark fisherman J - ja, marskido bi mislil, da ga oseba milo receno nateguje, ko mu rece, da je to njegov job, ampak NE, to je resnica J. Ta dan, drugi dan sem imela veliko flashov in razmisljanj o domu, o tem, kje SPLOH je dom in mal sem zacela pogresat prijatelje - morje zna bit precej realen kraj, da se clovek sreca sam s sabo, pa se berem knjigo - super knjigo z naslovom Shantaram in sicer o modelu, ki je pobegnu iz najbolj varovanega zapora v Avstraliji, pribezal v Indijo in v enem od slumov (najbolj revnem predelu Bombaya) odprl brezplacno kliniko za bolne in pomoci potrebne - nora knjiga, seveda mi je se ni ratal prebrat do konca, ker ima 900 strani. No in med mojim sanjarjenjem sem razmisljala, kaj mi je res vsec v Ljubljani in moji sklepi so sledeci: definitivno prvi spomladanski zarki in ko vsi "prilezejo" na plano po dolgi zimi in se grejejo v kaficih ob Ljubljanici J, stanti s kuhanim vinom pred novim letom, ze sam zarad tega, ker so in ker noro disijoJ, moji prijatelji, ki ste najboljsi na svetu J, ... prevec bom zapadla v filozofiranje ce nadaljujem, sam mislim, da je pomembno J ker nekoc mi je Masa rekla, da: "ja Polda, sam ves, ti rabis BAZO, ne glede na to, kje si rabis BAZO, to je kraj, kamor se vrnes in se lahko umaknes pred svetom, rabis kraj kamor se lahko umaknes
sola za odrasle, Korak
. In smesno, prav tega sem se spomnila nekje sredi poti med Tufijem in Alotaom in ugotovila, da ne glede na to, kje bom bo Slovenija vedno moja baza J smesno, ane J In cim sem si priznala, da me nekaj vlece domov, cetudi se sama ne vem kaj to je, mi je bilo lazje (ja, morje in soncni zahodi delajo svoje). No, kkrkol, gremo naprej J Po 3 dneh ustavljanja v majhnih vasicah, nespanja na mojem sedezu smo prispeli v Oro Bay, kjer smo mogli zamenjat ladje (in cakat od 6am do 4pm seveda). Itak, da je blo nemogoce najdt WC (konstanen problem) in ker si edini bel clovek te vsi gledajoJ no, vprasam enga modela, ki je zgledal, kot da dela v pristaniscu in nas je (bilo nas je 7, ker tuki te ljduje kar posvojijo in pazijo nate) peljal k sebi na teraso, nas napojil in nahranil in smo viseli na njegovi terasi ene par ur, kasneje se umaknili na cevi - dobesedno na cevi od nevemcesa, sam so bile udobne in v senci. Cim smo smeli na ladjo smo to tud nardili, js pa sem storila napako ter sla v 1st class (napako zato, ker me danes boli grlo zarad air conditioninga). Poleg tega, da sem spala (beri 3 ure!) in da me je pasje zeblo, je blo resnicno vredno, saj je imel 1st class svoj WC!! JEA!! (kaksna sreca!). Prvi razred izgleda vec kot smesno, ker so v njem nainstalirani stari avionski sedezi J, ki seveda ne delajo, samo imajo pa podaljsek za noge, tko da se slovek lahko skoraj stegne in lahko das sitz nazaj
tradicionalna oblacila in poslikave
! V Lae smo prispeli ob 6am in moja pot je bila (vsaj na zemljevidu) skoraj na koncu - se sreca, da nisem vedela kaj me je se cakalo! Torej mogla sem najdt PMV (minibus), ki me bo pripeljal v Madang (kjer se se danes v najbolj fancy hotelu - dolga zgodba). Torej, cim stopim iz pristanisca, se poslovim od prijateljev iz barke, slisim: Madang, Madang ; aha, moj PMV. Ura je 6.28 zjutraj (pomembno dejstvo!). Torej kot prva se vkrcam na PMV in naslednje 2,5 ure porabimo zato, da se vozimo gor in dol po Lae-u in nabiramo potnike (ene 26x smo se obrnili in na koncu sem spoznala, da bo pot se DOLGA). No, ko se koncno odpravimo iz Laea (po poti pobiramo ljudi in se ustavljamo vsake 10 km - brez zafrkancije!) poberemo se kokosi in ene 2 smrdeca potnika in off we go. Cesta je ful lepa, asfalt je super in edina stvar, ki me skrbi je opozorilo v lonely planetu, da na tej relaciji radi ustavljajo vozila in jih ropajo (na sreco se to ni zgodiloJ). Vozimo se mimo zametnih hribov - res zgledajo zametni, taki puhasti in po 4 urah smo celo na pol poti! JEA. In pol se asfalt konca ... in se zacnejo hribi ... in doline ... in moramo iz minivana, da lahko prevozimo ene par bregov in lukenj, in vrha Pmvja nam 3x pade ena in ista zadeva ( med voznjo seveda - ena vreca zelenjave), mislim da je vredno omenit, da je bila PRIVEZANA J - vedno! - seveda je bil tud moj ruzak na strhi btw. No, ko sem bla ze popolnom ziritirana in sem imela pol kufer vsega po ene 7 urah voznje, smo seveda imeli se GUMIDEFEKT
ucenje abecede
! Na sred nicesar! Fantje so zamenjal gumo v ene 20 minutah, kar je ekstremno hitr (seveda brez dvigalke al pa cesa podobnega - podlozili so kamne - ja, tud js ne vem kako jim je ratal) ... po gumidefektu sem se vdala v usodo in se zacela se samo smejat, ker je blo to edino kar mi je preostalo (poleg zelje, da pridem na cilj v enem kosu). Prispela v Madang, smrdeca, SRECNA in sla se nastanit v CWA (in zdej slisim krohot), kar pomeni Christian Women's Association J oz. Neki takega, so najbolj poceni (sicer imajo misi med krozniki) in eksremno cisti (elektrika vn pada vsake tolko) sam je kul J. No, po tusu sem se odpravila v fancy resort, ker so edini, ki imajo interent povezavo po petku, ker je vse zaprto v sobotah in nedeljah - seveda je bila Sobota! Najprej mi niso znali pojasnit, kok stane samo uporaba racunalnika, zato sem vmes sla na kavo (ki je bla zanc) in je trajal 10 min, da so dojeli kaj je TAP water J in so se eni cudni americani slikali na mostu sred travnika (najverjetneje so bli najboljsi dijaki iz tekmovanja v biologiji - vsaj tko so zgledli). Sej ne, da mam kaj prot biologom! (sam res so zgledal tko!). Dejstvo ostaja, da PNG nima turistov in da srecujem samo res zanimive ljudi in verske blazneze - joj, na ladji mi je model reku (en misijonar - "Edina stvar, ki lahko resi PNG je Gospel", js sem sam rekla, joj, morem it spat! Ker je pozno, in preklela celotne misijonarje se 1x)
vasica Korak
. Srecala sem cesko televizijo, ki dela reportazo o PNG, cudne angleze, ki se ukvarjajo s tunami in isti vecer, po zanc kavi in blazno dragem internetu naletim na 3 modele, s katerimi grem jest in 2 od njih restavritata stare avione, ki so jih japoncki strmoglavili na PNG in imata helikopter, sam na zalost sta sla naslednji dan nujno domov in se en model, ki dela v developmentu - juhu, moje podrocje! Jedli smo - res vredno omembe - ful dobro hrano - tajsko! In pol sem umrla od utrujenosti!Se vedno ne vem kako mi je ratal zdrzat 4 dni na ladji in vsak k mu povem, da sem prsla z ladji in PMVjem rece, da sem nora, sam je bla res zanimiva izkusnja in vidla sem dele obale, ki jih drugac NE BI SPLOH.
PNG je zelo tektonsko aktivna, leta 98 je bil tuki tsunami, ki je zbrisal ene 3000 ljudi iz severnega dela mainlada. Ima velik vulkanov in ogromno od njih je se vedno aktivnih. No, da nadaljujem ...
Nedelja. Preziveta ob bazenu dragega hotela - se vedno zivim v krscanskem domu J, sam uzivam komoditete dragega hotela J, berem knjigo in srecam Jonathana, s katerim se zapricava in resujeva svet (to je najbolj pogost pogovor tuki), debatirava o razvoju in ja, noro je srecvat ljudi, ki delajo na development projektih in ki jih te zadeve dejansko zanimajo J No, seveda mi prijazno ponudi laptop, da zdej lahko pisem tole dolgo zgodbo J in zvecer gledava spidermana, ko naenkrat zacne DEZEVAT, sam ne dezevat amapk LIT in js moram seveda se it "domov", kar je ene 300 m stran po cesti v norem dezju in bliskanju. Seveda je najprej treba najdt deznik (kar traja vsaj 15 minut) - preden, da so v recepciji nasli enga - mr. Bean style in seveda ni pomagal, ker sva bla do koze premocena - ful se je bliskalo, sam sva se danes na ta racun rezala cel dan.
Hiter updejt o trgovinah s hrano v PNG - treba je blo kupt hrano za na pot, tuki so trgovine tko ne socialisticne, sam tko minimalisticno smesno omejene, npr. Piskoti so BIG, al pa lahko kups riz, moko, kvas v prahu, vse je v konzervah, ni svezih stvari, mlecnik izdelkov, vse je ZELO omejeno in clovek postane odvisen od Navy biscuits, ja strasljivo - aja, danes je Ponedeljek zvecer in sli smo pogledat en projekt, ki se ukvarja s pismenostjo (aja, samo na tem projektu imajo okol 7 razlicnih jezikov), z izobrazevanjem odraslih, z osvescanjem njih o AIDSu itd. Torej danes zjutraj smo se odpravli na pot z avtom ene 120 km dalec po cesti ob morju. Ko smo prisli v vas (nihce ni vedu kaj nas caka) se je izkazalo, da so za Jona pripravili cel kulturni program (hehe in js sem bla zraven), od plesov do govorov in daril, namazali so me z rdeco barvo po faci, dobila sva miljon daril (vrece - bilumi, ki jih vsi nosijo in so velik vredni), postregli so nam z piskoti z govedino (mnjam - ce verjamete), noro sladkim cajem, kokosi, yami (taka lepljiva zadeva iz palme), sladkim krompirjem, ribo in rdecim rakom (ne jastogom), sam je bil dober J. Hrana tuki je ZANIC, tradiciionalna dieta je blazno nehranljiva in mnogo otrok in odraslih je prav zaradi tega bolj na udaru - starejsih ljudi NI, ker je zivljenjska doba okol 48 let. Tko, zelo realno.
Celotna zadeva, ki so jo pripravili je bil enormna in nora izkusnja, slikce bojo vec povedale- k mi jih bo ratal uploadat J. Aja, mal naprej od tam kjer smo bli, smo potem samo peljal nekoga domov 45 minut bolj severno (tuki obcutki o casu/razdaljah ne delajo - ni osvescenosti oz. Feelinga o casu sploh).
Tko, to bo vse zaenkrat, mislim, da sem vam dovolj nautrujala!
