TAR
Trip Start
Jul 16, 2008
1
23
31
Trip End
Jun 30, 2009
Jaisalmer,
Rajasthan,
India
Wednesday, November 19, 2008
Prvi dan sva se z lokalnim busom odpeljala v Khetova vas na poroko, nasledji dan pa za tri dni s kamelami v puscavo. Glavnina porocnega obreda se je razvlekla globoko v noc (3 ali 4 zjutraj), ker so zenin in svatje prisli iz oddaljene sosednje vasi. Slavje je bilo seveda do zaobljube strogo loceno na moski in zenski del. Udelezila sva se moskega in z zanimanjem opazovala 17-letnega zenina, okrasenega kot novoletna jelka. Dobesedno. Slavnostna oblacila, posebni turban in utripajoce lucke okoli vratu do prsi. V temi je to bil pravi light show. Da pa zenin zdrzi dolgotrajno ceremonijo, ga zakadijo z opijem. Res je deloval nepremicno, brez mimike, se hranili so ga svatje. Ce je ucinek opija drzal do usodnega "DA", ne vema, ker sva utrujena ze zaspala. Je zenin zomgel reci DA ali predramljen celo NE? Saj je vseeno, poroke so se vedno v glavnem dogovorjene. Presenetljivo tudi pri visokokastnih brahminih, financno neodvisnih in izobrazenih. Grozljive kulturne in familijarne tradicije ter pricakovanja. Poroka in otrok sta zenit zivljenja? Stran od teh razmisljanj so naju v spanec pospremili zensko petje in spremljava hipnoticnih bobnov.
Tar je bil drugacen kot sva pricakovla. Zelo porascen z grmicevjem, kaktusi, tudi drevesi. Bolj polpuscavsko kot puscavsko, nekaksna mesanica avstralskega busha in mehiske pustinje. Vmes pa ogromno cisto pravih pescenih sipin. Nenavadna kombinacija. Zato naju med drugim to okolje tako [privlaci. Predvsem pa naju je presenetilo zivljenje. Gazel sva videla vec kot v mongolskih stepah, pa lisic, ujed, kuscarjev, skarabejev, tudi kaco sva videla. Udomacenih koz, goveda, kamel je seveda tudi na pretek.
Posamezni dan tridnevnega safarija je izgledal nekako tako: zajtrk, jahanje kamel, kosilo pod drevesom, vedno pri sipinah, ponovno jahanje, caj, vecerja (na sipinah). Pomembno je prenocevati blizu vrha ali na vrhu sipin, zaradi kac in skorpijonov, ki se plazijo po travi in rastju. A jih v tem hladnejsem obdobju naj ne bi bilo. Na safariju sva imela vsak svojo kamelo in eno tovorno ter tri vodice, kuharje, animatorje. In Najpomembnejse - puscavo zase. nobenih turistov, ker naju je Kheta odpeljal v obmocje, kjer razen lokalcev, zivine in divjadi ni nikogar. Pa ponoci popolna tisina, primerljiva morda samo s podvodno. Pa se tam ti pritisk vode na bobnice ustvarja rahlo sumenje. V puscavi pa tisina boli. Mazohisticno. Nocnega neba raje ne omenjava.
Po vecerji so nama najini "camel meni" ob ognju prepevali radzastanske pesmi, za instrumente pa uporabili kar palstenke, palice...Koncu vsake pesmi je sledil se prevod in pojasnilo izvora pesmi, priloznosti, ob katerih se poje. Vecinoma vsebinsko zalostinke, mati poje hcerki, ki se bo porocila dalec stran. melodija pa niti ni tako zalostna. Ali pa o muslimanskih vojscakih, ki so ob vodnjaku ugrabili najlepso hindujsko mladenko. Ko sva bila midva na vrsti, da zapojeva slovensko pesem, za katero meniva da najbolje poznava besedilo (Zarjavele trobente), sva ugotovila, da sva ze predolgo zdoma. Besedilo sva kar sproti krpala in improvizirala, da je le melodija tekla. Na Kitajskem sma na veceru karaokto isto pesem suvereno zapela. A to je bilo avgusta. Brez skrbi. Stajerscina se kako laufa, kljub vlki uporabi anglescine. Upama, da se to bere tudi na blogi. MIJA SMA Z RADIZELA!
