Himalaja
Trip Start
Jul 16, 2008
1
19
31
Trip End
Jun 30, 2009
Pokhara,
Nepal
Saturday, October 25, 2008
Nasi hribi se cisto malo razlikujejo od Himalaje. Startas na podobni visini (1000 mnmv). Tukaj rastejo riz, banane, gorska dzungla (2500 mnmv). Tukaj so gorske koze, kuscarji in opice. Razgledi, soncni vzhodi in zahodi so vredni sladkorne bolezni. Ko zres v 7 ali 8-tisocak nad sabo, krasne oblike, si sprasujes, kaj je tak drugace kot pri nas? No ja, najmanj 3000-4000 metrska stena nad tabo, vecni sneg in ledeniki. Ko zjutraj zres v ostenje Juzne Anapurne (7.200 m), izgleda skoraj identicno kot nasa Kocna z juga pozimi. Tudi za relativno visinsko razliko iz dna doline do vrha bi lahko prisegel, da je podobna. Pa ni. Tukaj je preko 5.300 m vertikalne razlike, najvecja razlika, kar sva jih videla.
9-dnevno trekanje mimo baznega tabora gore Machapuchare do Anapurninega in nazaj v dolino nima planinskih koc, ampak gostisca z obseznimi meniji, dvoposteljnimi sobami in toplimi tusi. Zaradi guzve je kdaj treba spati tudi v jedilnici, kot pri nas. Minimalno odstopanje od tega luksuza pa lahko nekatere turiste vrze iz tira (trije Izraelci so se prerekali z oskrbnikom, ker je bila voda mlacna, ne topla, pa jo potratno ogrevajo z drvami! Midva sva bila srecna, da je voda sploh bila). Ker so gostisca 1-2 uri narazen, razen oblacil ni treba nosit skoraj nic v nahrbtniku (samo kak liter vode in Snickers).
Edini vecji napor predstavljajo stevilne "za popi.... tecne kanite stenge" ter vzponi in spusti iz doline v dolino, dokler se ne zacne pravi vzpon proti 4000 m. Kljub temu pa stevilni turisti najamejo vodice in nosace. Iz najine slovenske planinske perspektive, ze omenjenih lahkih nahrbtnikov in tezko zgresljive ene same poti, se nama je to zdelo smesno. Razen za starejse planince nepotrebno. Po drugi strani pa edino prav, saj imajo lokalci delo. Obstajata dve vrsti nosacev: tisti, ki oskrbujejo gostisca za nase pretirano udobje (mule niso dovoljene visoko). Nosijo plinske jeklenke za kuhanje in ogrevanje, kerozin, hrano, pivo... Nosijo do 40 kg na hrbtu, brez naramnic, samo s trakom preko cela (in potem se mi v Promontani odlocamo ali ima Berghaus boljse naramnice od Vaudeja). Pa so zgolj v plasticnih natikacih (mladenici in dedki-tezko garanje). Turisticni nosaci so naceloma boljse obleceni in obuti ter placani, a velikokrat nosijo preko dovoljenih 20 kg (2-3 velike nahrbtnike, kakih 150 l). Te mine, da bi najel nosaca preko agencije, ker jih preobremenijo. Raje sam nosim. Srecalal sva zelo fit 60-letnika, ki je hitreje kot midva skoraj tekel v hrib in se pritozeval nad nosacem, ki ni zmogel njegovega tempa na 4000m! (sva omenila, da je bil mozakar Izraelc?). Ko se je hvalil, kaj vse je ze tisti dan prehodil, sva ga vprasala, kako je pa njegov nosac. Naenkrat je utihnil...
Na poti sva srecala Andrejo in Grahama iz VB, s katerima sva prebila nekaj dni, dosegli smo bazni tabor in se odlicno zabavali. Najboljse na poti je bil nocni vzpon ob 4 zjutraj iz 3200 do baze na 4100 m. Zaradi teme in visine je bilo mrzlo (ok. -5st C), a stevilni srebrni slapovi v mesecini (bruh kicasto) in osvetljena Anapurna l (ob 6h) ter celoten amfiteater 7 in 8-tisocakov so odtehtali vse. Pa nora ledeniska pokrajina z zal umikajocimi se ledeniki.
Vreme je bilo noro dobro z dopoldanskimi razgledi brez oblakov. Samo predzadnji dan se je vreme skisalo, malo je dezevalo. Zaradi nizkega pritiska sva se tudi midva 'vlekla" kot megla. Za uteho in krepcanje sva se nepotrebno ustavila na prav vsaki izmed 5 postojank ob poti in samo jedla. Na prvi zajtrk, potem kosilo, pa malca, pa roglici iz pekarne, vecerja. Vmes sva uzivala v gorski dzungli z opicami in divjimi orhidejami.
Slovenci. Ce jih bos kje v Aziji srecal, je najbolj verjetno, da v nepalskih gorah. V treh mesecih do sedaj niti enega, pod Anapurnami pa tri skupine po 4, 20, 25 Slovencev.
Pokhara, oz. njen turisticni geto Lakeside, nudi odlicno relaksacijo po hribih z identicno ponudbo kot Thamel v Katmanduju. Hladnejsa jutra, prezasicenost mesta s pogovorno in pisano hebrejscino, iste face kot na treku, navite turisticne cene (pivo 2.5 eur!), naju rinejo na jug v Indijo.
