Puscava
Trip Start
Jul 16, 2008
1
13
31
Trip End
Jun 30, 2009
Urumqi,
Xinjiang Uygur,
China
Saturday, September 6, 2008
Ujguri, kot najpomembnejsa manjsina v tem delu pa so res prijazni, obvladajo vec anglescine kot vecina Kitajcev, niso arabsko vsiljivi, zal (za Tino) pa ne govorijo arabsko. Ujgurscino pisejo v foneticni arabski pisavi. Sicer njihov jezik spada v tursko jezikovno skupino. Pa tudi zgledajo kot Turki.
Hrana je pikantna za popi***t. Ze osnovna nepikantna hrana za katero prosis pred pripravo, je tako ojstra, da se kar solzis. Normalna doza je se zlica cilija na vrh. Res.
Hotela sva se dlje proti zahodu cez Takla Makan v mesto Kasgar na Svileni cesti, pa je obmejno obmocje "naceloma" zaprto za tujce. K2 bazni tabor je popolnoma zaprt, za Karakorum highway rabis dovoljenje in vodica... nekako tako kot za Tibet. Pac nisma sla. Samo za Kasgar pa se nama ni dalo vozit 24 ur. Sva pa sla na opevano alpsko jezero Tian Chi pod 5000-cakom. Naceloma izgleda kot Bohinj, Kitajci pa so ga grozljivo turisticno deformirali. Kot ostale glavne naravne znamenitosti v drzavi - kot v Disneylandu. Razocarana.
Vsekakor je bil terna izlet v Turpan in njegovo okolico. Bila sva na puscavski trgatvi grozdja (skoda, da gre vse za rozine). Vsak vecer v Turpanu sva se odlicno zabavala na kebab stantih. En vecer s kitajskima turistoma, ki sta samo debelo gledala, kako to, da midva ne morema v Tibet (!). Komunikacija je potekala kot igra pantomime zaradi jezikovni preprek, se razume. Sicer nama najino znanje kitajscine vedno prinese pijaco. Ko naju vprasajo, ce govorima kaj kitajsko, receva: "Yes. Wo yao pijou. Jaz bi pivo." In pivo ze tece v potokih. Tokrat do pol dveh zjutraj. Drugi vecer so nama Ujguri za najino mizo ponudili kuhane in zacinjene kozje parklje (grozljivo). Iz vljudnosti sva vzela vsak svojo kozjo taco in jo pogrizljala. Z veseljem pa sva sprejela se ponujeno lokalno zganje za poplaknit hrano...
