S Transmongolsko do Ulaanbaatarja
Trip Start
Jul 16, 2008
1
2
31
Trip End
Jun 30, 2009
Ulan Bator,
Mongolia
Thursday, July 24, 2008
V cetrtek zvecer (17.7.) sva se razkomotila v najinem kupeju skupaj z dvema ruskima sopotnicama, ki sta potovali samo do Perma, na 6300 km voznjo v Mongolijo. Na vlak nas je sprejel sprevodnik, za katerega se je kasneje izkazalo, da ima pod nadzorom celoten (svoj) vagon: posteljnina, brisace, sesanje in ciscenje vagona ter prodaja malih dobrot kot so pivo, piskoti... Iz Moskve do Krasnojarska so bilo trije dnevi brez, jels, mocvirja in brez, brez... monotono pokrajino je popestrila pestrost postaj. Na peronih so stanti z instat hrano ter babuske, ki pa prodajajo toplo pripravljene specialitete - pecene ribe, zlikrofe, piroske z zeljem (ocvrtki), krompir v oblicah, vaflje s karamelo, jagode, maline... Jedilni vagon sva tako kar odmislila.
Cetrti dan na vlaku sva popolnama izgubila obcutek za cas, ker se je casovna razlika ze toliko povecala, da nisva uspela vec prepoznavati slovenskega casa, moskovskega in lokalnega. Za dodatno zmedo skrbijo Rusi, ki na postajah kazejo moskovski cas (npr. zunaj je ze tema, ura na peronu pa je 15h). Cel vlak je bil jet-laged; spali smo do poldneva. Dejansko smo na poti predvsem spali, jedli, spali, spali, skakali na perone po kosilo, kot je rekla finska sopotnica - en veliki piknik.
*Zakaj so sibirski tigri crtasti? Zato da se lazje skrijejo med breze.
Najlepsa pokrajina na celi voznji je na Bajkalu (pester gozd, jezero, hribi, pisane lesene hiske), sledi pa severna Mongolija s poplavno ravnico reke Selenge in stepsko pokrajino. Prihoda v Ulaaanbaatar sva se razveselila, a je voznja nekako kar prekratko trajala. Bi se kar sla do Vladivostoka na celotno klasicno Transsirsko zeleznico - 7 dni (9300 km).
